O južnoslovanskih jezikih smo že veliko pisali. Tokrat pa se bomo posvetili bolgarščini in makedonščini ter raziskali, ali drži trditev, da gre za najbolj poceni prevode, kot nemalokrat zaslišimo v javnosti. Znan je namreč desetletja star spor med bolgarskimi in makedonskimi jezikoslovci, saj prvi trdijo, da makedonščina ni samostojni jezik, temveč gre le za s številnimi srbskimi izrazi obogateno bolgarščino. V pogledu prevajanja torej za nesmiselno prenašanje besedil iz izvirnika v ciljni jezik.
Seveda to drži le za bolgarščino in makedonščino; slovenščina se vanju vrine kot tretji jezik, zato se prevajanju ni mogoče izogniti. V Grens-timu združujemo prevajalce in strokovnjake različnih jezikov, vendar poudarek dajemo prav južnoslovanskim, saj ti zaradi skupnega izvora pred nas postavljajo posebne izzive. Številni ljudje zaradi tega sicer menijo, da prevajanje južnoslovanskih jezikov ni potrebno, mi in naše stranke pa se zavedamo, da brez strokovnega prevoda (in prenosa besedila iz latinice v cirilico ali obratno) zares ostanejo le t.i. poceni prevodi, ki ne služijo nikomur. Dolgoletne izkušnje so nas namreč naučile, da je posredovanje sporočila, zajetega v besedilo, uspešno le, če ga razume naslovnik. Iz tega razloga zagovarjamo stališče, da mora prevod opraviti prevajalec.
Če se z nami strinjate, vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko ali elektronski naslov in pogovorili se bomo o vaših potrebah ter celotnem prevajalskem postopku.
Na tem mestu pa si oglejmo zgodovinsko ozadje bolgarščine in makedonščine. Kot že omenjeno, oba jezika skupaj s slovenščino sodita med južnoslovanske. Vendar slovenščino ob hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini uvrščamo med zahodno vejo, bolgarščino, makedonščino ter nekdanjo staro cerkveno slovanščino pa med vzhodno vejo južnoslovanskih jezikov.
Bolgarščina šteje okoli 8,5 milijona govorcev, naseljenih v Bolgariji, medtem ko ocene kažejo, da je po vsem svetu med 10 in 12 milijonov aktivnih govorcev. Kot uradni jezik je razglašena v Bolgariji, delu Grčije (gora Atos) in znotraj skupnosti Evropske unije, kot manjšinski pa v Romuniji (regija Banat), Srbiji, Slovaški, Ukrajini in na Madžarskem. Velja za izredno razvejan jezik, saj je znanih kar 70 narečij, ki se delijo na vzhodna in zahodna.
Ker je del “balkanske jezikovne zveze”, kamor sodijo tudi makedonščina, romunščina in albanščina, ima bolgarščina posebnosti, vsaj v primerjavi z ostalimi slovanskimi jeziki. Zanjo je tako značilna določna oblika samostalnikov in pridevnikov, tvorjena s sufiksniranim določnim členom. Za primer: nedoločna oblika žena v določni postane ženata, pri čemer je pomembna končnica -ta. Poleg tega je zanimivo tudi dejstvo, da bolgarščina ne pozna sklonov.
Zapisuje se v cirilici, sestavljeni iz tridesetih črk, s čimer je abeceda pravzaprav enaka ruski, a s to razliko, da se določene črke v bolgarščini ne uporabljajo. V primeru prevajanja slovanskih jezikov, ki se zapisujejo v cirilici, so poceni prevodi del standardne prevajalske prakse ne le zaradi sorodnosti, temveč tudi dejstva, da potrebe po pretvarjanju pisave ni, kar celoten postopek nekoliko pohitri.
Makedonščina: pogosto nepriznan jezik
Število govorcev makedonščine je nekoliko sporno. Makedonski jezik namreč vse do danes ni povsod sprejet kot uradni jezik, temveč pogosto nosi oznako manjšinskega. Tudi zaradi tega prenašanje iz enega jezika v drugega (iz bolgarščine v makedonščino ali obratno), na čemer temelji prevajalsko delo, nemalokrat sodi v domeno izredno ugodnih prevodov, kajti makedonščina ni enakopravna drugim jezikom.
Kot manjšinski jezik sta jo denimo priznali Srbija in Albanija, medtem ko Bolgarija ter Grčija tega ne želita storiti. Kljub temu pa ocene kažejo, da makedonščino govorita približno slaba dva milijona govorcev. Uporablja se v Severni Makedoniji, na območju severne Grčije, imenovanem Egejska Makedonija, na jugovzhodu Bolgarije (Pirinska Makedonija) in v jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa). Poleg Makedoncev, katerih materni jezik je, to v vsakdanjem življenju uporabljajo še Albanci in Turki.
Z bolgarščino si deli več lastnosti, med drugim zgoraj omenjeno končnico -ta pri določni obliki samostalnikov in pridevnikov (za ženski spol) oziroma končnico -ot (za moški spol), pa tudi dejstvo, da se samostalniki ter pridevniki načeloma ne sklanjajo.
Bolgarščina in makedonščina: neobstoječi ali poceni prevodi?
Čeprav trenja med bolgarskimi in makedonskimi jezikoslovci trajajo že desetletja, vanje pa se vključujejo tudi drugi, svetovni strokovnjaki, je vprašanje obstoja makedonščine prej politična kot jezikoslovna zagata. Medtem ko bolgarski jezikoslovci menijo, da je makedonščina le eno od bolgarskih narečij, obogateno s številnimi srbskimi izrazi, makedonski zagovarjajo tezo o dveh jezikih. Mnenja ostalih pa so večinoma deljena.
Nekateri so tako Blažu Koneskemu, enemu najvidnejših makedonskih jezikoslovcev, očitali umetno oddaljevanje od bolgarščine, za razliko od tega pa drugi zagovarjajo (in priznavajo) makedonsko avtonomnost, med njimi ameriški jezikoslovec Horace Lunt.
V resnici gre za težavo, precej podobno slovaščini in češčini, med katerima marsikdo prav tako ne opazi vidnejših razlik. Vendar se tako slovaščina in češčina kot bolgarščina ter makedonščina ena od druge vse bolj oddaljujeta. Zaradi tega prevajanje ni več nekaj, čemer se lahko izognemo, temveč je to postalo obvezna izbira.
Kot pravi znan pregovor: poceni stvari so najdražje. To pa lahko prenesemo tudi na prevajanje.
Poceni prevodi oziroma prevodi, ki jih ni, znajo kmalu postati najdražji, kajti ugoden prevod, za katerega se izkaže, da ne služi svojemu osnovnemu namenu – razumevanju naslovnika – nima prav nobenega smisla. Zato pa smo tu mi, jezikoslovci Grens-tima. Ponujamo namreč poceni prevode vseh vrst besedil iz in v bolgarščino ter makedonščino, pa tudi v številne druge jezike. Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov, nam zaupajte svoje želje in potrebe ter prepustite besedilo našim izkušenim prevajalcem, ki bodo znali poskrbeti za rezultat, kakršnega želite.
0 Comments